Karibi 2017

Po 14 dneh naših dogodivščin spet zapeljemo v marino Le Marin na Martiniku. Zjutraj nas pozdravi še prekrasna mavrica. Sledi še postanek na bencinski črpalki, kjer je treba pokazati vse naučeno znanje, saj veter tudi zadnji dan kaže zobe s hitrostjo 25 vozlov. Ampak tudi to izvedemo z odliko. Sledi še predaja katamerana, kar gre brez zapletov in kakih dodatnih plačilh. Za konec lahko rečem, da sem bil zelo zadovoljen tako s čarterjem kot tudi z izbranim izhodiščem, ki ponuja največ v tem področju. Tudi katameran Lagoon 450 se je zaradi svojega razkošja prostora in opreme izkazal za pravo izbiro za 8 ljudi, ne ponuja pa kakšnih posebnih jadralnih užitkov. Na Jadranu se bom še vedno držal enotrupnih jadrnic, ki so za tu bolj primerne. Za vsa vaša vprašanja sem vedno na voljo.

Le še zadnja etapa je ostala neznanka. Zjutraj se kar malo obotavjamo in krenemo na zahtevno etapo komaj ob 9h. Ob St.Luciji se še malo skrivamo za otokom, ampak pred nami se že kažejo nevihtni oblački. Ko gremo mimo Rodney Baya, užge veter in valovi iz dokaj neugodne smeri, tako da zadnjih 30 milj ni za pričakovati kakšnega lahkotnega jadranja. In tako se tudi zgodi. Matinique je blizu a daleč. Nevihtice z 30 vozli vetra nas kar nekajkrat oplazijo, a vsaka je krajša od 10 minut. Hitrost je še kar ugodna, a smer nikakor ne, saj nas oceanski tok odnaša proti zahodu. Tako lahko v naboljšem primeru dosežemo otok na zahodnem koncu in se z motorjem odpeljemo v sidrišče St.Anne, ki je pred marino, ki je naša končna destinacija. Po 4 urah najhujšega guncanja po 3m visokih valovih v orco, ki jo katameran sploh dovoljuje, smo končno zavetju otoka, da se lahko odpeljemo proti končni destinaciji. Sledi še sidranje v najbolj obljudenem zalivu v Karibih, kjer je na sidru gotovo že preko 300 jadrnic

48 milj dolgo etapo začnemo že takoj, ko se zdani, to je ob 6h30. Najprej motoriramo skoraj 3 ure, saj za visokimi gorami St.Vincenta ni dovolj vetra. Takoj, ko pa pogledamo izza njega, pa se dvignejo 2m visoki valovi oceana in ustrezen veter, tako da sledi 30 milj jadranja do St.Lucije. Spektakularna Pitona se po 2 urah pokažeta na obzorju. Bližje ko smo, bolj impozanten je pogled na skoraj 1000m visoka stožca, ki se dvigata direktno iz morja. Zasidramo se prav pod njiju, kjer je nekaj boj za privez. Današnji dan se tako zaključuje v romantičnem zalivu ob slastni ribji večerji, katere bistvene sestavine smo tokrat kupili od ribičev na poti.

Naše jadranje se počasi bliža koncu. Čakajo nas še 3 dolge etape, da pridemo nazaj na Martinique, pa tudi smer vetra je nazaj proti severu bolj neugodna, saj moramo skoraj orcati, kar pa temu splavu na vodi ni najbolj pisano na kožo. Ampak današnjo 28 milj dolgo etapo naredimo v 5 urah, le delček na motor. Spet smo v zelo lepi marini na St.Vincentu, kjer bomo malo napolnili rezervar za vodo, jutri pa zgodaj zjutraj krenemo na 50 milj dolgo jadranje proti Sveti Luciji.

Od mondenega Mustiqua, ki nam ni pustil kakšnega posebnega vtisa,  se odpravimo na bližnji Canouan, ki bi po opisu lahko bil zanimiv otok. Tokrat imamo tudi na odprtem morju zelo Jadranske razmere, saj skoraj ni valov, vetra pa je komaj 10 vozlov. In kot nalašč je se tokrat napne tudi najlon, ki ga vlečemo za sabo. Na krov potegnemo kake 3kg težko črno tuno. Veselje posadke je popolno, pa še vlaganje v ribiško opremo je upravičeno. Ključna je bila druga vaba, pa morda tudi manjša hitrost barke. Sedaj postajajo ribiški cilji še višji. Tudi zaliv za sidranje je zelo lep. Privežemo se nedaleč od dolge peščene plaže. Sledi izvrstna večerja, v katero je vključena tudi ulovljena tuna, ob rdeče obarvanem sončnem zahodu.

Nekaj otokov na Karibih je privatnih. Ne enih so luksuzni hoteli, na drugih pa privatne rezidence, kot je to na Mustique. Ne tem otoku jih je kakih 90, ki so v lasti bogatašev iz celega sveta, vidimo jih samo na daleč. Gibanje po otoku je zelo omejeno, kamorkoli zaviješ te ustavi tabla private property. Domačini te tu ne nadlegujejo, ampak je zato vse ustrezno dražje.